V tupike

Bolnogo generala pytaet sanitar: on raduetsja vozmozhnosti izmyvatsja nad paralitikom, chtoby zatem, cherez neskolko dnej pytok, zadushit ego. Anna Ivanovna gibnet ot ruk pjanykh soldat - ikh zatem samikh rasstreljajut, no, idja na sud, oni trepeschut lish ot strakha za sobstvennuju zhizn, ne raskavivajas za sodejannoe... Istorii, oborachivajuschiesja dlja odnikh zhiznju, dlja drugikh - smertju, tem strashnee, chto oin vo mnogom sluchajnye. Vse opredeljaetsja stecheniem obstojatelstv.