Na kostyljakh ljubvi

Vspomnim udivitelnuju zakonomernost: esli chelovek talantliv, to objazatelno srazu v neskolkikh napravlenijakh. Eto kak raz pro Vladimira Andreevicha. Odna iz granej ego talanta - prekrasnaja, ironichnaja, inogda nemnogo grustnaja, a inogda umoritelno smeshnaja, no v ljubom sluchae kachestvennaja proza, napisannaja na odnom dykhanii. I chitaetsja ona takzhe: otkryvaesh pervuju stranitsu i... ne mozhesh otorvatsja.